Vreme



Mostec

Pretežno gručasta vas, ki na severu sega do potoka Gabernica, na jugu do Save, na vzhodu in zahodu pa jo obdajajo polja in travniki.

 

Že v preteklosti je reka Sava dajala pečat vasi Mostec, zato so ob koncu 19. stoletja na Mostec s sosednje Hrvaške pripeljali splav ( brod), ki je povezoval desni in levi breg. Z brodom so prevažali živino in kmetijske pridelke, kasneje pa tudi turiste v Čateške toplice. Temu namenu pa služi še danes.

 

Zaradi neposredne bližine Čateških Toplic in broda, ki povezuje oba bregova, Mostec obiščejo številni turisti, kjer jih privabita znani  gostilni (Stara gostilna Krulc in Cetin). Postrežejo jim z raznimi kulinaričnimi dobrotami in domačimi vini..

 

Stara gostilna Krulc ima dolgo zgodovino, saj goste sprejema že od leta 1529, zato legenda govori, da se je v predhodnici te znane gostilne okrepčal že Matija Gubec s svojo vojsko.

 

Ob regionalni cesti Brežice - Dobova stoji cerkev sv. Fabijana in Sebastijana iz l. 1767, ko je bila zgrajena v zahvalo za rešitev pred kugo. Je enotno zidana poznobaročna stavba z ravno zaključenim ter polkrožnim prezbiterijem, podolžna ladja je pravokotna, zvonik je nad glavno fasado, vsi ogli so polkrožno zaobljeni po vzoru zvonika cerkve sv. Trojice  v Kapelah, na čelni fasadi sta nad vhodom dve niši, na katerih sta naslikana sv Fabijan in sv. Sebastijan. V ladji so na oboku prizori iz Kristosovega življenja ter Lurška Mati božja, v prezbiteriju pa štirje evangelisti in v luneti nad vhodom v zakristijo Kristusov krst v Jordanu. Stenska poslikava je datirana v konec 19. stoletja. Glavni oltar je baročno delo iz druge polovice 18. stoletja, stranska dva pa sta naslikana in sta sočasna z ostalo poslikavo v cerkvi. V njih visita oljni sliki sv. Štefana in sv. Družine. Okoli cerkve je manjši zastavljen areal, obzidan s kamnitim parapetnim zidcem, ki je cerkveni prostor ščitil pred pogostimi poplavami, hkrati pa  skupaj s cerkvijo in mogočno lipo sooblikuje prijeten obcestni motiv.

 

Z občinskim odlokom je cerkev na Mostecu razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

 

Leta 1926 se je na Mostecu rodil jezikoslovec Jože Toporišič.