Dobova

• Arheološka preteklost

• Arehološka preteklost

  Bogata arheološka najdišča pričajo o sklenjeni poselitvi tega območja vse od pozne bronaste dobe. Na zemljišču - Na Gomilcah je bilo v pozni bronasti dobi (12. - 9. stol. pr.n. št.) pomembno grobišče. Izkopavanja v letih 1950 - 1961 so odkrila 420 žganih grobov, razporejenih po družinskih grobnih parcelah z najstarejšim grobom v sredini. Sežgane kosti umrlega so bile položene na dno grobne jame ali v lončeno žaro, ki ima ponavadi votivno odprtino, v grobove so prilagali še različne grobne pridatke (lončene posode, bronaste igle za spenjanje obleke, britve, zapestnice, ovratnice).
  
  Med grobovi po številu in raznovrstnosti ovratnic in zapestnic ter s simbolično oblikovanimi obeski, verjetno z magičnim pomenom, izstopa grob 289. Dobova z istočasnimi najdišči v širši okolici predstavlja posebno dobovsko skupino, opredeljeno kot dobovsko-ruška skupina kulture žarnih grobišč. Iz obdobja starejše železne dobe so znane le gomile, izjemnega pomena je keltsko grobišče na ledini Kosovka. V 27 žganih keltskih grobovih so odkrili meče, sulice, ščite, britve, okrasne predmete in lončenino. Grobovi v katerih izstopajo okrašene sulice in nožnice meča sodijo v čas od l. 250 do leta 100 pr. n. št.
  
  Leta 1961 so vzhodno od poznobronastega grobišča odkrili zgodnjerimsko grobišče. Velikost antičnega grobišča ni znana, doslej je bilo najdenih 24 žganih in 2 skeletna groba. Dodatki v grobovih kažejo prvine avtohtone noriško-panonske noše. Grobovi so iz časa od 1. do začetka 2. stol. V bližini odkriti ostanki stavbnih temeljev in vodnjaka nakazujejo obstoj pripadajočega antičnega zaselka. Na območju prazgodovinskega in zgodnjerimskega grobišča so pri gradnji železniške proge menda uničili 100 skeletnih grobov, rešili so jih le nekaj in jih ovrednotili kot staroslovanske.
  
  Leta 1981 so na grobišču 2 km zahodno od grobišč Na Gomilcah odkrili grobove iz obdobja kulture žarnih grobišč, zgodnjerimska žgana groba, 19 antičnih skeletnih grobov in 10 staroslovanskih. Najdbe staroslovanskih pokopov so iz 9. stoletja.
  
  Na območju naselja Sela pri Dobovi so našli halštatsko gomilno grobišče, antični vodnjak, ostanke antičnih zidov, mozaične kamenčke in manjše staroslovansko grobišče iz 9. stoletja.
  
  Najdbe so shranjene v Posavskem muzeju v Brežicah.
• Cerkev Imena Marijinega

• Cerkev Imena Marijinega

  V središču Dobove stoji mogočna neoromanska cerkev Imena Marijinega z visokim zvonikom, zgrajena leta 1865 in bila navzven obnovljena leta 2002. Po legendi naj bi kip Marije priplaval na dobu in tam, kjer ga je voda naplavila, so takratni prebivalci zgradili cerkev.
  
  Prva cerkev v Dobovi, še lesena, je bila zgrajena leta 1573 in istega leta je ob njej taborila Gregoričeva kmečka vojska. Naslednja cerkev je bila iz leta 1656 in od nje se je ohranila le lesena oltarna plastika Marije Zavetnice s plaščem.
  
  Cerkev je zidana iz opeke kot triladijska bazilika z mogočno, polkrožno zaključeno apsido, ki jo flankirata prav tako polkrožno zaključena kapela sv. Antona Puščavnika in zakristija. Zvonik, ki je v pritličnem delu četverokoten, v nadstropjih pa osmerokotnega tlorisa, so nekoč na prehodu krasili štirje kamniti kipi, ki so jih neznano kdaj zamenjale plehnate strešice. Se je pa ohranil kamniti kip Marije kraljice na čelni fasadi, kip stoji na kamnitem profiliranem podstavku, ščiti pa jo kamnit nadstrešek s plehnato kritino.
  
  Štiripolna triladijska cerkev je obokana s križnimi svodi. Med glavno in znatno nižjima stranskima ladjama je enakomeren ritem zidanih slopov in kamnitih stebrov z neoromanskimi kapiteli. Leseni glavni oltar ter prižnico je v neogotskem slogu izdelal celjski kipar Ignac Oblak leta 1866. Kamnito menzo glavnega oltarja in obeh stranskih je izdelal kamnosek Anton Zanier iz Arada na Madžarskem leta 1865. V prezbiteriju visijo štiri oljne slike sv Frančiška Asiškega, svete Klare ter škofov Slomška in Barage, ki jih je naslikal akademski slikar Gorazd Satler iz Ljubljane. Leta 1981 je bil po načrtih arhitekta Franca Kvaternika nekoliko ponesrečeno urejen prezbiterij v skladu z zahtevami pokoncilske liturgije z novim oltarjem, ambonom in krstilnim kamnom iz rdeče belega makedonskega marmorja.  
  
  V cerkvi je velik oltar, podstavek je v obliki ladje, na katerem stoji kip Marije. Kamniti stebri spominjajo na grško obdobje, ki je bilo brez fresk. Dvorišče okoli cerkve obdaja kamniti zid, mogočna vhodna kamnita vrata pa so hkrati spomenik padlim krajanom v prvi svetovni vojni.
  
  Župnijo Dobova so od leta 1958 do l. 2007 upravljali frančiškani, sedaj jo upravlja škofijski duhovnik Celjske škofije Matej Dečman. Cerkev Imena Marijinega je z odlokom razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na začetku vsake od osmih vasi, ki spadajo v to župnijo, je kapelica, na Mostecu pa podružnična cerkev svetega Fabjana in Sebastjana, zgrajena leta 1794 v zahvalo za rešitev pred kugo.
  
  Več o Župniji Dobova si preberite tukaj.
• Spomeniki in obeležja

• Spomeniki in obeležja

  V središču Dobove, pred kulturnim domom, je spominska plošča padlim borcem in umrlim izgnancem med leti 1941-1945, ter žrtvam druge svetovne vojne. Med  okupacijo je bila večina prebivalstva izgnana s svojih domov, na njihve domove  so naselili Kočevarje, ki  niso najboljše skrbeli za skrbno obdelana polja in urejene domove dobovčanov.  Na krajevni praznik, ki ga praznujemo 7. junija, je bil leta 2000 odkrit spomenik izgnancem in pobeglim pred izgonom, s sporočilom »Spomin in opomin«.
  
  Z odkritjem spomenika padli žrtvi v Rigoncah pa je obeležen spomin na desetdnevno vojno v Sloveniji.
• Kmetijstvo in industrija

• Kmetijstvo in industrija

  Kmetijstvo je na področju dobovskega polja še vedno prisotno, saj je zaradi pretežno ravninske lege, njive lahko obdelati in pokositi travnike. Od živinoreje prednajači svinjereja in govedoreja.
  
  Z rastjo industrijske in obrtne dejavnosti je postala Dobova iz pretežno agrarnega območja pomemben industrijski kraj. Zaradi železniške proge, pomena železniške postaje kot mejne razporedne postaje ter cestnega meddržavnega prehoda pa je tudi pomembno tranzitno središče.  V Dobovi imajo svoj proizvodni center Slovenske železnice, kjer je zaposlenih mnogo krajanov.
  
  Z državno mejo je Dobova pridobila nove službe, kot so: Carinarnica in Postaja mejne policije. Močno se je okrepila predvsem trgovina in malo gospodarstvo, uspešna podjetja so VTS, Dorč, Ključavničarstvo Deržič, Veržal in drugi. Kraj ima pošto, bencinsko črpalko, trgovine, gostilne, vrtec, osnovno šolo in športno dvorano.
• Osnovna šola Dobova

• Osnovna šola Dobova

  Osnovna šola dr. Jožeta Toporišiča Dobova pokriva šolski okoliš dveh krajevnih skupnosti in sicer KS Dobova in KS Kapele. V sklopu šole deluje tudi Vrtec Najdihojca in podružnična šola v Kapelah.
  
  Učencem je zraven posredovanja osnovnega znanja, omogočeno tudi delo na različnih projektih, saj je šola vključena med EKO in UNESCO šole.
  
  Učenci so uspešni na raznih tekmovanjih. Ob šoli se nahaja športna dvorana, žal pa je šola še vedno brez zunanjega igrišča.   
  
  Več informacij o OŠ Dobova najdete tukaj.